V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti riala, razširili v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi države. Demonstracije so zajele že več kot 100 mest, pri čemer so oblasti v poskusu zadušitve nemirov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta in mednarodnih telefonskih povezav. Po navedbah nevladnih organizacij je v spopadih z varnostnimi silami doslej življenje izgubilo najmanj 45 ljudi, na tisoče pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v svojem prvem javnem nagovoru od začetka nemirov protestnike označil za vandale in saboterje. Demonstrante je obtožil, da uničujejo lastne ulice, da bi ugodili predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu. Hamenej je poudaril, da se teokratski režim ne bo umaknil, in napovedal oster obračun s tistimi, ki naj bi po njegovih trditvah delovali po navodilih tujih sil. Napetosti se stopnjujejo tudi na diplomatski ravni, saj sta si Hamenej in Trump izmenjala ostre kritike. Medtem ko ameriški predsednik obljublja pomoč protestnikom, iranske oblasti trdijo, da so ZDA napačno ocenile razmere v državi. Strokovnjaki ocenjujejo, da so trenutni nemiri po obsegu in silovitosti primerljivi z zelenim gibanjem iz leta 2009, kar predstavlja resen preizkus za stabilnost iranskega režima.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.